Dva dneva lepih doživetij med Alpami, soljo in Mozartovim mestom
V torek, 13. julija 2026 smo se člani Društva upokojencev Trebnje in Društva upokojencev Mirna že v zgodnjih jutranjih urah odpravili na težko pričakovani dvodnevni izlet. Prva skupina izletnikov iz Temeniško-Mirnske doline je namreč odšla na enak izlet že 2.7.2026. Dobra volja nas je spremljala že od odhoda, med vožnjo pa ni manjkalo prijetnega klepeta, smeha in ugibanja, kaj vse bomo v naslednjih dneh doživeli. Najlepša hvala naši vodički Dominiki Koritnik Trepel za njeno enkratno vodenje in predstavitev krajev kjer smo potovali in končnih destinacij izleta.
Prvi cilj je bil rudnik soli v Halleinu, kjer smo se za nekaj ur spremenili v prave rudarje. Oblekli smo značilna rudarska oblačila, sedli na ozki rudarski vlakec in se odpeljali globoko v notranjost gore. Tam nas je pričakal povsem drugačen svet – temačni rovi, zgodbe o življenju rudarjev in skrivnostno podzemlje, kjer že tisočletja pridobivajo sol, nekoč imenovano kar belo zlato.
Največ navdušenja sta poželi vožnji po lesenih rudarskih toboganih – drčah. Marsikdo je ob spustu glasno zavriskal, saj je bilo doživetje pravo malo adrenalinsko presenečenje. Posebno doživetje je bila tudi tiha vožnja s splavom po podzemnem slanem jezeru, kjer so svetlobni učinki in pripoved vodnika pričarali zanimivo zgodbo o nastanku in pomenu soli. Iz rudnika smo se vrnili polni novih spoznanj in lepih vtisov. Z nakupom raznovrstnih kamenih soli, uporabnih predmetov, spominkov in okraskov si bomo lahko tudi doma osvežili naše potovanje proti središču zemlje. Dež ob prihodu iz rudnika nas je za nekaj časa upočasnil, a nam ni vzel volje, da se odpravimo proti naslednjemu cilju.
Pot nas je nato vodila proti eni najbolj znanih razglednih točk v Bavarskih Alpah – Orlovemu gnezdu. Že vožnja z gorskimi avtobusi po ozki in ovinkasti cesti je bila pravo doživetje. Višje ko smo se vzpenjali, lepši so bili razgledi na zelene doline in mogočne vrhove. Zadnji del poti smo opravili z znamenitim medeninastim dvigalom, ki nas je popeljalo naravnost v stavbo na vrhu gore.
Čeprav je Orlovo gnezdo povezano z burnim obdobjem svetovne zgodovine, danes obiskovalce predvsem očara njegova lega. Ob lepem vremenu se z razgledne ploščadi odpirajo pogledi, ki jih fotografija težko ujame. Veličastni vrhovi, globoke doline in spokojna jezera so nas za nekaj trenutkov kar ustavili. Vsak je našel svoj kotiček za fotografijo ali pa preprosto občudoval lepoto narave.
Po tako bogatem dnevu nam je večerja v motelu še posebej teknila. Ob mizi smo si izmenjali vtise, pregledovali fotografije in se že veselili naslednjega dne.
Po obilnem zajtrku smo se odpravili v Salzburg, mesto, ki ga večina pozna kot rojstni kraj Wolfganga Amadeusa Mozarta, vendar ponuja veliko več kot le glasbeno zgodovino. Zaradi svojih oblastnikov – knezo škofov in njihovega vpliva in moči je bil nekoč resna konkurenca Vatikanu. Sprehod smo začeli pod gradom na obračališču za avtobuse ob starem mestnem jedru , kjer se nad mestom veličastno dviga trdnjava Hohensalzburg. Že prvi pogled nanjo je dal slutiti, da ima mesto bogato in zanimivo preteklost.
Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro, kjer se za vsakim vogalom skriva nova zanimivost. Ozke tlakovane ulice, baročne hiše, lepo urejeni trgi in številni lokali ustvarjajo prijetno vzdušje. Vodnica nam je med potjo pripovedovala zanimive zgodbe o mestu, njegovih nadškofih, trgovcih in seveda o Mozartu.
Posebej zanimiva je bila znamenita ulica Getreidegasse z značilnimi kovanimi izveski nad trgovinami in Mozartovo rojstno hišo. Občudovali smo mogočno stolnico, Residenzplatz z velikim vodnjakom, Mozartov trg in se sprehodili mimo samostana svetega Petra ter njegovega slikovitega pokopališča.
Pot nas je nato vodila čez reko proti palači Mirabell. Njeni skrbno urejeni vrtovi so bili prava paša za oči. Pisane cvetlične grede, vodnjaki, kipi in drevoredi so ustvarjali prijetno kuliso, v ozadju pa se je dvigala mogočna trdnjava. Marsikdo je prepoznal prizore iz znamenitega filma Moje pesmi, moje sanje, ki so ga snemali prav tukaj.
Počasi smo se vrnili do avtobusa. V prostem času pred odhodom smo si privoščili klobaso z senfom in pivo ali kavo. Opravili smo nakupe spominkov in kupili prave Mozartove kroglice v Konditorei FIRST. Prve so izdelal Paul Furst že leta 1890. Pred odhodom proti domu smo še zadnjič pogledali proti mestu, trdnjavi in parkom, ki nas je očaralo s svojo lepoto in urejenostjo.
Domov smo se vračali prijetno utrujeni, vendar bogatejši za številna nova doživetja. V dveh dneh smo spoznali podzemni svet soli, občudovali razglede z Orlovega gnezda in se sprehodili po ulicah enega najlepših evropskih mest. Še pomembnejše od vseh znamenitosti pa je bilo prijetno druženje. Takšni izleti vedno znova pokažejo, da so skupni trenutki, dobra volja, prijateljstvo in smeh tisto, kar ostane v spominu še dolgo potem, ko se vrnemo domov.
I.Zaplotnik
